Zakoni o snemanju v Sloveniji: pravila o soglasju ene strani in kazni (2026)

Slovenija je jurisdikcija, ki zahteva soglasje ene same strani: udeleženec lahko pogovor, v katerem sodeluje, snema brez vednosti druge osebe. Drugi odstavek 137. člena Kazenskega zakonika tako snemanje inkriminira le, kadar je storjeno z namenom zlorabe izjave druge osebe; prisluškovanje pogovoru med drugimi osebami je ločeno kaznivo dejanje po prvem odstavku 137. člena, ne glede na soglasje kogar koli. Nepooblaščeno snemanje se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta, uradne osebe, ki zlorabijo svoj položaj, pa z zaporom od treh mesecev do petih let.

Pregled zakonov o snemanju v Sloveniji

Slovenija dopušča soglasje ene same strani: udeleženec lahko pogovor, v katerem sodeluje, snema brez vednosti druge osebe. Isto snemanje postane kaznivo dejanje, ko je storjeno z namenom zlorabe izjave druge osebe, prisluškovanje pogovoru med drugimi osebami pa je prepovedano brezpogojno, ne glede na soglasje kogar koli. Pravni okvir države temelji na ustavnem jamstvu, kazenskopravni določbi, nazadnje prečiščeni leta 2015, ter več plasteh evropske zakonodaje o varstvu podatkov.

Za vsakogar, ki v Sloveniji živi, potuje ali posluje, je praktično bistvo naslednje: snemanje lastnega pogovora iz običajnih osebnih razlogov samo po sebi ni kaznivo dejanje, snemanje z namenom zlorabe besed druge osebe proti njej pa je, prav tako je brezpogojno prepovedano prisluškovanje ali snemanje pogovora, v katerem ne sodelujete. Kršitve so kaznive, ločena pravila o varstvu podatkov pa lahko naložijo še dodatne globe.

Skupaj delujejo tri pravne podlage. Ustava Republike Slovenije postavlja temelj. Kazenski zakonik (KZ-1) opredeljuje konkretna kazniva dejanja in kazni. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki je začel veljati 26. januarja 2023, pa v slovensko pravo prenaša Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR) s slovenskimi posebnostmi glede video nadzora, biometrije in izvrševanja.

Četrta plast se je pojavila v letih 2024 in 2025: Akt EU o umetni inteligenci, ki v Sloveniji velja neposredno in nalaga obveznosti glede biometričnega nadzora v realnem času ter z umetno inteligenco ustvarjene vsebine, kar vpliva na razmerje med zakoni o snemanju in novimi tehnologijami.

Ustavno varstvo zasebnosti komuniciranja

Slovenska ustava zasebnost varuje v več členih, ki jih sodišča obravnavajo kot temeljne pravice.

35. člen zagotavlja "nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic." Ta določba zajema vsako obliko nadzora ali snemanja, ki posega v osebno avtonomijo.

37. člen določa, da je "zagotovljena tajnost pisem in drugih občil." Edina dopustna izjema zahteva zakon, ki sodišču dovoljuje, da to varstvo za določen čas začasno odpravi, in sicer le, kadar je to nujno za kazenski postopek ali za varnost države.

38. člen zagotavlja varstvo osebnih podatkov in prepoveduje vsakršno uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani.

Skupaj te tri določbe pomenijo, da snemanje pogovora druge osebe brez njenega soglasja ni le kaznivo dejanje, temveč tudi kršitev ustavnih pravic. Sodišča pri vsakem zakonu, ki poskuša predvideti izjeme, uporabljajo strogo analizo sorazmernosti in so že večkrat razveljavila ukrepe, ki temu merilu niso zadostili.

137. člen Kazenskega zakonika: temeljno kaznivo dejanje snemanja

Temeljni predpis, ki v Sloveniji ureja avdio snemanje, je 137. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), naslovljen "Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje." Trenutno veljavno besedilo je KZ-1-NPB4, uradno prečiščeno besedilo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 54/15.

Ta člen vsebuje štiri odstavke, ki opredeljujejo kaznivo dejanje, kazni in postopek pregona.

Prvi odstavek: prisluškovanje pogovorom drugih

Kdor s posebnimi napravami prisluškuje pogovoru ali izjavi, ki mu ni namenjena, ali ga posname, stori kaznivo dejanje. Enako velja za tistega, ki tak pogovor prenese tretji osebi, ji predvaja posnetek ali ji kako drugače omogoči, da izve njegovo vsebino.

Kazen je denarna kazen ali zapor do enega leta.

Ta odstavek zajema klasičen primer prisluškovanja: prestrezanje pogovora med drugimi osebami, ne da bi bili sami udeleženec. Zajema tako prisluškovanje v realnem času kot snemanje za poznejšo uporabo.

Drugi odstavek: snemanje lastnih pogovorov brez soglasja

Kaznivo dejanje stori tudi tisti, kdor zaupno izjavo, ki mu je namenjena, posname brez soglasja druge osebe in z namenom, da bi tako izjavo zlorabil. Enake kazni veljajo za prenos, predvajanje ali kako drugačno deljenje takega posnetka s tretjo osebo.

Kazen je enaka kot pri prvem odstavku: denarna kazen ali zapor do enega leta.

To je edini odstavek 137. člena, ki zajema udeleženca, njegov element namena zlorabe pa je razlog, da Slovenija ostaja jurisdikcija s soglasjem ene same strani in ne jurisdikcija s soglasjem vseh strani. Snemanje pogovora, v katerem sodelujete, brez vednosti druge osebe, samo po sebi ni kaznivo dejanje; kaznivo dejanje zahteva, da je posnetek narejen z namenom zlorabe izjave. Snemanje za običajno osebno evidenco, brez takega namena, ne krši te določbe, čeprav ostaja pridobitev soglasja vnaprej najvarnejša praksa, saj je namen mogoče pozneje sklepati iz načina uporabe posnetka.

Tretji odstavek: kvalificirana oblika za uradne osebe

Kadar uradna oseba katero od zgornjih kaznivih dejanj stori z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kazen bistveno poostri.

Kazen je zapor od treh mesecev do petih let.

Ta strožja kazen odraža stališče slovenskega pravnega sistema, da uradne osebe uživajo poseben položaj zaupanja. Policisti, tožilci, sodniki in drugi javni uslužbenci, ki svoja pooblastila zlorabijo za neupravičeno snemanje, se soočajo z veliko strožjimi posledicami.

Četrti odstavek: kako poteka pregon

Pregon za kazniva dejanja po prvem odstavku (prisluškovanje drugim) se začne "na predlog," kar pomeni, da mora žrtev za začetek postopka vložiti kazensko ovadbo. Za kazniva dejanja po drugem odstavku (snemanje lastnih pogovorov brez soglasja) pregon poteka po zasebni tožbi, pri čemer je breme sprožitve postopka na žrtvi.

To razlikovanje je v praksi pomembno. Pri prisluškovanju po vloženi ovadbi v postopek vstopi državni tožilec. Pri primerih tajnega snemanja pa mora žrtev zadevo sama voditi pred sodiščem.

138. člen: omejitve slikovnega snemanja

138. člen Kazenskega zakonika ureja neupravičeno slikovno snemanje (Neupravičeno slikovno snemanje) in sledi podobni zgradbi.

Prvi odstavek zajema neupravičeno snemanje ali fotografiranje druge osebe ali njenih prostorov brez soglasja, kadar to občutno posega v njeno zasebnost, ali neposreden prenos takega posnetka tretji osebi. Kazen je denarna kazen ali zapor do enega leta.

Drugi odstavek zaostri kazen, kadar dejanje stori uradna oseba z zlorabo položaja: zapor od treh mesecev do petih let.

Pregon za kaznivo dejanje po prvem odstavku zahteva formalno ovadbo žrtve.

Merilo "občutnega posega v zasebnost" sodiščem daje polje proste presoje. Snemanje osebe na prometni javni ulici morda ne doseže tega praga, snemanje skozi okno njenega doma pa skoraj zagotovo.

139. člen Kazenskega zakonika: tajnost občil in sorodna kazniva dejanja

139. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), naslovljen "Kršitev tajnosti občil," varstvo zasebnosti razširi onkraj pogovorov v živo in telefonskih pogovorov ter na splošno zajema tajnost dopisovanja in elektronskih komunikacij.

Člen vsebuje šest odstavkov:

Prvi odstavek kaznuje neupravičeno odpiranje tuje pošte, telegrama ali zaprtega dopisa: denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.

Drugi odstavek določa strožje kazni (denarna kazen ali zapor do enega leta) za tri konkretna dejanja: (a) uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev za dostop do zaprtih sporočil brez njihovega fizičnega odpiranja; (b) uporabo tehničnih sredstev za prestrezanje telefonskih ali drugih elektronskih komunikacij; (c) odpiranje zaprtih ovojnic, ki varujejo prenašana sporočila.

Tretji odstavek enake kazni določa za vsakogar, ki tretjim osebam omogoči neposreden dostop do vsebine komunikacije z metodami iz prvega ali drugega odstavka.

Četrti odstavek kaznuje neupravičeno zadržanje, prikrivanje, uničenje ali izročitev tuje pošte ali dopisovanja, preden ju prejme namenjeni naslovnik: denarna kazen ali zapor do enega leta.

Peti odstavek kazen zaostri na zapor od treh mesecev do petih let, kadar dejanje stori uradna oseba z zlorabo položaja, ali poštni delavec, odgovoren za ravnanje z zadevno pošiljko.

Šesti odstavek določa, da se kazniva dejanja po prvem do četrtem odstavku preganjajo na podlagi formalne ovadbe žrtve.

143. člen: zloraba osebnih podatkov

143. člen KZ-1, naslovljen "Zloraba osebnih podatkov," inkriminira neupravičeno razkritje osebnih podatkov brez pravne podlage ali osebnega soglasja v javnih objavah ali publikacijah. Zajema tudi prevzem identitete druge osebe ali izkoriščanje njenih osebnih podatkov na način, ki krši njeno osebno dostojanstvo. Ta določba je pomembna, kadar se posnetki ali z umetno inteligenco ustvarjena vsebina o prepoznavnih posameznikih uporabijo za škodovanje njihovemu ugledu ali zasebnosti.

140. člen, naslovljen "Nedovoljena objava zasebnih pisanj," ureja neupravičeno objavo zasebnih pisem in dopisovanja ter žrtvam kršitev zasebnosti, povezanih s snemanjem, kadar je vsebina zasebnih komunikacij javno razkrita, ponuja dodatno pravno pot.

Zakoni o snemanju telefonskih pogovorov v Sloveniji

Snemanje telefonskih pogovorov v Sloveniji ureja tako Kazenski zakonik kot Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je 10. novembra 2022 nadomestil prejšnji ZEKom-1.

214. člen ZEKom-2 postavlja enako ločnico med udeležencem in tretjo osebo kot Kazenski zakonik. Tretja oseba, ki brez soglasja vpletenih oseb posluša, snema ali posreduje komunikacijo, je splošno prepovedana, kar je vzporedno s kaznivim dejanjem prisluškovanja po prvem odstavku 137. člena. Za udeleženca šesti odstavek 214. člena prepoveduje snemanje le, kadar to za tovrstno komunikacijo ni običajna praksa in ga druga stran ne bi mogla razumno pričakovati, kar odseva na namenu temelječo omejitev iz drugega odstavka 137. člena, ne pa splošnega pravila o soglasju vseh strani.

Slovenski Informacijski pooblaščenec je izdal mnenje, ki obravnava prav snemanje poslovnih klicev: snemanje klica v tem nepričakovanem, neobičajnem poslovnem kontekstu brez izpolnitve spodaj navedenih zakonskih pogojev lahko podjetje izpostavi odgovornosti. Pooblaščenec je tudi opozoril, da že samo obvestilo o snemanju ni dovolj; izpolnjeni morajo biti vsi zakonski pogoji hkrati.

Kdaj je dovoljeno snemanje poslovnih klicev

Ozka izjema velja za poslovno komuniciranje. Podjetja lahko klice snemajo za "dokazovanje tržnih poslov ali drugega poslovnega komuniciranja," vendar le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• Vse stranke prejmejo predhodno obvestilo, preden se snemanje začne
• Konkreten namen snemanja je jasno razkrit
• Trajanje hrambe posnetka je opredeljeno in sporočeno
• Za obdelavo podatkov obstaja pravna podlaga po GDPR

Informacijski pooblaščenec je poudaril, da splošno sklicevanje na "zagotavljanje kakovosti" ali "namene usposabljanja" samo po sebi ne pomeni zadostne pravne utemeljitve za snemanje klicev. Podjetja, ki se zanašajo na te nejasne razloge, tvegajo tako kazensko odgovornost kot ukrepe po GDPR.

Klici prek spleta in aplikacij

Enaka pravila veljajo za klice, opravljene prek spletnih platform, kot so WhatsApp, Microsoft Teams ali Zoom. Te storitve prenašajo zvok in sliko kot elektronske komunikacije v smislu ZEKom-2. Snemanje sestanka v Teams ali klica prek WhatsAppa je pravno enako kot snemanje običajnega telefonskega pogovora: snemanje udeleženca iz običajnih osebnih razlogov samodejno ni kaznivo dejanje, snemanje z namenom zlorabe vsebine ali prisluškovanje tretje osebe pa nosi enako odgovornost po 137. členu, kot velja za vsak drug pogovor. Kadar se med takimi klici uporabljajo orodja za transkripcijo ali analizo z umetno inteligenco, zahteva glede pravne podlage po GDPR velja za obdelane podatke neodvisno od vprašanja soglasja za samo snemanje.

Snemanje v živo: kaj zajema zakon

137. člen z enako veljavo velja tudi za pogovore v živo. Tretja oseba, ki s skritim mikrofonom ali katero koli drugo napravo zajame pogovor iz oči v oči, v katerem ne sodeluje, stori kaznivo dejanje prisluškovanja po prvem odstavku ne glede na soglasje kogar koli. Udeleženec, ki zajame lasten pogovor iz oči v oči, pa sodi pod drugi odstavek, ki je kaznivo dejanje le, kadar je posnetek narejen z namenom zlorabe izjave druge osebe.

Zakon v prvem odstavku govori o "posebnih napravah," a sodišča so ta izraz razlagala široko. Pametni telefon šteje. Pametna ura z mikrofonom šteje. Vsaka naprava, ki lahko zajame zvok, spada na področje uporabe zakona.

Za drugi odstavek, ki ureja snemanje pogovorov, pri katerih ste udeleženi, besedilo ne zahteva posebne naprave. Kaznivo dejanje je podano s snemanjem zaupne izjave brez soglasja in z namenom, da bi jo zlorabili.

Element "namena zlorabe"

Zahteva po namenu zlorabe iz drugega odstavka ni obramba zoper sicer dokončano kaznivo dejanje. Gre za znak kaznivega dejanja, ki ga mora dokazati tožilstvo, brez njega pa kaznivo dejanje po drugem odstavku sploh ni podano. Udeleženec, ki pogovor posname zgolj za lastno evidenco, brez namena, da bi ga delil ali uporabil proti sogovorniku, kaznivega dejanja sploh ni storil.

V praksi je ta element najlažje dokazati naknadno. Sodišča presojajo vse okoliščine skupaj, deljenje posnetka s komer koli, objava na spletu, uporaba za pritisk ali grožnjo drugi osebi ali uporaba v sodnem postopku proti njej pa lahko naknadno dokažejo zahtevani namen. Ker se namen presoja po tem, kaj s posnetkom pozneje storite, in ne po vašem duševnem stanju v trenutku snemanja, ostaja najvarnejša pot, da soglasje pridobite vnaprej, ali pa posnetek vsaj strogo obdržite zase.

Snemanje policije in uradnih oseb v Sloveniji

Snemanje policistov pri opravljanju njihovih nalog se obravnava drugače kot snemanje zasebnih oseb. Informacijski pooblaščenec je potrdil, da lahko državljani snemajo policijo pri opravljanju uradnih nalog kot izraz ustavne pravice do svobode izražanja po 39. členu Ustave Republike Slovenije in 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Osrednje načelo je, da je javni nadzor nad delovanjem policije nujen pogoj za demokratično družbo. Policisti in druge uradne osebe imajo pri opravljanju uradnih nalog bistveno nižja pričakovanja zasebnosti kot zasebne osebe v istem fizičnem okolju.

Omejitve snemanja policije

Pravica do snemanja ni neomejena. Po analizi Informacijskega pooblaščenca je snemanje mogoče zakonito omejiti, kadar:

• bi snemanje oviralo policijo pri izvajanju operativnih nalog
• bi snemanje ustvarilo nevarnost za policiste ali osebe, ki so prijete ali pridržane

To so operativne omejitve, ne splošne prepovedi. Mimoidoči, ki z javno dostopnega mesta snema rutinsko prometno kontrolo ali protest, stoji na trdnih pravnih temeljih. Nekdo, ki poskuša snemati aktivno prijetje s položaja, ki policiste fizično ovira, morda ne.

Pooblastilo policije za snemanje

114. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) policistom dovoljuje uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje, video snemanje in avdio snemanje v dveh primerih: za nadzor zakonitosti lastnega policijskega delovanja ter na javnih zborovanjih, kjer je razumno pričakovati množične kršitve javnega reda ali kazniva dejanja.

Policisti morajo vse navzoče obvestiti, da se postopek ali zborovanje snema, in sicer ob začetku snemanja ali čim prej, ko okoliščine to dopuščajo. Izjema velja, kadar bi obvestilo preprečilo ali bistveno oviralo izvedbo konkretne policijske naloge.

Snemanje v primerjavi z oviranjem

Slovensko pravo razlikuje med snemanjem delovanja policije in njegovim oviranjem. Držanje telefona in snemanje je snemanje. Fizično blokiranje policistov, kričanje navodil osebam, ki so predmet policijskega ukrepanja, ali uničevanje dokazov, preden jih policija lahko zavaruje, so ločena kazniva dejanja, ki niso povezana z zakonitostjo samega snemanja. Tega ne smemo mešati.

Snemanje na delovnem mestu v Sloveniji

Slovensko delovno pravo nalaga dodatne omejitve snemanja na delovnem mestu, ki se dodajo določbam Kazenskega zakonika.

Nadzor delodajalca nad zaposlenimi

ZVOP-2 in GDPR skupaj urejata nadzor delodajalca. Video nadzor območij, kjer zaposleni običajno delajo, je prepovedan, razen če delodajalec dokaže, da je nujno potreben zaradi varnosti, varovanja premoženja ali drugega tehtnega razloga.

Pred namestitvijo katerega koli nadzornega sistema morajo delodajalci:

• Vsaj 30 dni pred uvedbo opraviti posvetovanje s sindikalnimi predstavniki, svetom delavcev ali predstavnikom delavcev
• Vsem zaposlenim izročiti pisno obvestilo
• Namestiti vidne oznake na razdaljah, ki posameznikom omogočajo, da se izognejo nadzorovanim območjem
• Izvesti in dokumentirati oceno zakonitega interesa
• Opredeliti in razkriti obdobja hrambe (največ eno leto po ZVOP-2)

Nekatera območja so za nadzor popolnoma prepovedana, ne glede na utemeljitev: dvigala, stranišča, garderobe, hotelske sobe in vsak podoben prostor, kjer posamezniki upravičeno pričakujejo višjo stopnjo zasebnosti.

Zahteva po oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov

Po 35. členu GDPR morajo delodajalci, ki izvajajo sistematičen in obsežen nadzor zaposlenih, pred uvedbo programa nadzora izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA). ZVOP-2 te zahteve ne odpravlja; dopolnjuje jo z zgoraj opisanimi slovenskimi posebnimi obveznostmi posvetovanja in obveščanja. Neizvedba obvezne DPIA je sama po sebi upravna kršitev, za katero veljajo globe po ZVOP-2.

Snemanje pogovorov na delovnem mestu s strani zaposlenih

Zaposleni, ki snemajo lastne pogovore s sodelavci ali nadrejenimi, so podvrženi enaki presoji po drugem odstavku kot vsak drug udeleženec: samo snemanje samodejno ni kaznivo dejanje, snemanje z namenom zlorabe izjave, na primer za izsiljevanje delodajalca v sporu ali njeno razkritje, pa je. Slovensko pravo ne določa izjeme za delovno mesto ne za kaznivo dejanje ne za njegov element namena.

Slovenska vlada je to vprašanje izrecno obravnavala. V odgovoru na javni predlog iz leta 2021, ali naj bi bilo državljanom dovoljeno snemati uradne osebe pri opravljanju njihovih nalog, so tri ministrstva (za pravosodje, za javno upravo in za notranje zadeve) potrdila, da lahko snemanje brez soglasja krši tako 137. člen (zvočno snemanje) kot 138. člen (slikovno snemanje) Kazenskega zakonika.

Avdio nadzor na delovnem mestu

Avdio snemanje zaposlenih se obravnava še strožje kot video nadzor. Medtem ko ZVOP-2 vsebuje posebne določbe, ki pod določenimi pogoji dovoljujejo video nadzor (CCTV), za neprekinjen avdio nadzor na delovnem mestu ne določa enakovredne podlage. Ker delodajalec praviloma ni udeleženec pogovorov, ki jih snema, gre za prestrezanje tretje osebe po prvem odstavku 137. člena in ne za snemanje udeleženca po drugem odstavku: delodajalec, ki avdio nadzoruje pogovore zaposlenih brez ozaveščenega soglasja vsakega zaposlenega, tvega tako kazenski pregon po 137. členu kot ukrepe po GDPR na podlagi ZVOP-2.

Snemanje na javnih mestih

Snemanje na javnih mestih po slovenskem pravu zaseda sivo cono. Ustavna pravica do zasebnosti še vedno velja, vendar so pričakovanja zasebnosti na resnično javnih mestih nižja.

Slovenska sodišča so razvila štiristopenjski test za presojo, ali snemanje na javnem mestu krši zasebnost:

1. Stopnja intimnosti prizadete sfere zasebnosti
2. Značilnosti nadzorovanega javnega prostora
3. Ali so bile kamere ali naprave za snemanje vidne ali prikrite
4. Obseg in stopnja snemanja v primerjavi z njegovim običajnim in pričakovanim namenom

Snemanje prizora na prometni ulici, kjer ni izpostavljena nobena posamezna oseba, je praviloma dovoljeno. Tajno snemanje zasebnega pogovora na klopi v parku, čeprav gre za tehnično javen prostor, verjetno prestopi mejo.

ZVOP-2 izrecno prepoveduje dve kategoriji avtomatiziranega nadzora na javnih mestih. Sistemi za samodejno prepoznavo registrskih tablic (ALPR/ANPR) so na javnih mestih prepovedani. Biometrični nadzorni sistemi, vključno s prepoznavo obraza za identifikacijo posameznikov na javno dostopnih mestih, so prav tako prepovedani tako po ZVOP-2 kot po Aktu EU o umetni inteligenci (obravnavano spodaj). Video nadzor na javnih mestih je dovoljen le v posebej utemeljenih primerih resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telesno zdravje ali varnost premoženja, pri čemer se posnetki hranijo največ šest mesecev.

GDPR, ZVOP-2 in izvrševanje varstva podatkov

Slovenski okvir varstva podatkov dodaja ločeno plast odgovornosti, ki velja poleg Kazenskega zakonika.

GDPR v Sloveniji neposredno velja od maja 2018. Vsak avdio ali video posnetek, ki zajame prepoznavne posameznike, pomeni obdelavo osebnih podatkov in zato zahteva pravno podlago po 6. členu GDPR, na primer soglasje, zakoniti interes ali pravno obveznost.

ZVOP-2, sprejet 15. decembra 2022 in v veljavi od 26. januarja 2023, zapolnjuje vrzeli, ki jih je GDPR prepustil državam članicam. Šlo je za zadnji izvedbeni akt GDPR, sprejet v celotni Evropski uniji. Dodatna obveznost vodenja dnevnika sledljivosti je začela veljati 26. januarja 2025 (druga obletnica ZVOP-2): organizacije morajo voditi revizijsko sled o tem, kdo je dostopal do osebnih podatkov, kdaj in za kateri namen.

Kazni po ZVOP-2 in GDPR

Struktura kazni je precejšnja:

• Hude kršitve (temeljna načela GDPR, soglasje, pravice posameznikov): globe do 20 milijonov EUR ali 4 % svetovnega letnega prometa, kar koli je višje
• Upravne kršitve (sekundarne obveznosti): globe do 10 milijonov EUR ali 2 % svetovnega letnega prometa
• Kršitve sledljivosti/posebne obdelave: od 4.000 do 36.000 EUR za srednja in velika podjetja; od 4.000 do 12.000 EUR za manjše subjekte
• Kršitve, specifične za video nadzor (CCTV): od 8.000 do 20.000 EUR za srednja in velika podjetja; od 4.000 do 10.000 EUR za manjše subjekte
• Odgovorne fizične osebe: od 100 do 8.000 EUR, odvisno od kategorije teže kršitve

Informacijski pooblaščenec je organ, pristojen za izvrševanje kršitev tako GDPR kot ZVOP-2. Pooblaščenec ima pooblastila za izvajanje nadzora, izdajanje korektivnih ukrepov in izrekanje glob kot prekrškovni organ.

Akt EU o umetni inteligenci: biometrični nadzor v realnem času in globoki ponaredki

Akt EU o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689) je začel veljati 1. avgusta 2024 in v Sloveniji kot državi članici EU velja neposredno. Dva sklopa določb sta neposredno pomembna za pravo snemanja.

Prepovedane prakse umetne inteligence (5. člen), v veljavi od 2. februarja 2025: Sistemi za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času (RTBI) na javno dostopnih mestih so kategorično prepovedani, z ozkimi izjemami za organe kazenskega pregona, ki za vsako uporabo zahtevajo predhodno sodno dovoljenje. Ta prepoved krepi in razširja obstoječo prepoved biometričnega nadzora na javnih mestih po ZVOP-2.

Obveznosti preglednosti (50. člen), izvršljive od 2. avgusta 2026: Uvajalci sistemov umetne inteligence, ki ustvarjajo ali spreminjajo slikovno, zvočno ali video vsebino, ki pomeni globoki ponaredek, morajo razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali spremenjena. Obveznost velja za sintetični zvok, video in slike, ki jih ustvari ali bistveno spremeni umetna inteligenca. Izjeme veljajo za očitno umetniška, satirična ali fiktivna dela, če je obstoj spremembe vseeno razkrit tam, kjer to ne ovira namena dela. Uvajalci sistemov umetne inteligence, ki uporabljajo prepoznavanje čustev ali biometrično kategorizacijo, morajo posameznike, ki jih analizirajo, o tem tudi obvestiti.

Globoki ponaredki in domače pravo: Doslej v Sloveniji ni bil sprejet poseben zakon, ki bi ločeno inkriminiral ustvarjanje ali razširjanje globokih ponaredkov. Obstoječi okvir to vprašanje obravnava prek 143. člena KZ-1 (zloraba osebnih podatkov, ki zajema izkoriščanje podobe ali identitete osebe na način, ki krši njeno osebno dostojanstvo), 138. člena KZ-1 (neupravičeno slikovno snemanje in razširjanje) ter GDPR/ZVOP-2 (kadar globoki ponaredek pomeni nezakonito obdelavo biometričnih podatkov). Obveznost razkritja po 50. členu Akta EU o umetni inteligenci bo izvršljiva avgusta 2026 in trenutno pomeni najbolj neposredno pravno orodje, dostopno za z umetno inteligenco ustvarjeno vsebino o prepoznavnih posameznikih.

Izjeme za organe pregona in prisluškovanje

Slovensko pravo dovoljuje državni nadzor le pod strogo nadzorovanimi pogoji, ki odražajo ustavne zahteve 37. člena.

Organi pregona lahko prestrezajo komunikacije, kadar so po členih 150 do 160 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izpolnjeni naslednji pogoji:

• Sodišče izda posebno odredbo, ki nadzor odobri
• Odredba je omejena na določeno časovno obdobje
• Nadzor je nujen za preiskavo ali vodenje kazenskega postopka oziroma za nacionalno varnost
• Manj vsiljiva sredstva ne zadostujejo za dosego preiskovalnega namena

Te zahteve odražajo ustavno načelo, da se zasebnost komuniciranja lahko odpravi le na podlagi zakona, na podlagi sodne odločbe, za omejen čas in kadar je to nujno potrebno. Vsak dokaz, pridobljen zunaj teh okvirov, tvega izključitev iz kazenskega postopka.

Kontrolni seznam skladnosti za podjetja

Organizacije, ki v Sloveniji poslujejo in morajo snemati klice ali izvajati kakršno koli obliko nadzora, naj upoštevajo naslednje korake:

1. Opredelite pravno podlago po 6. členu GDPR, preden karkoli posnamete
2. Pridobite izrecno soglasje vseh strani, preden posnamete klice ali pogovore
3. Zagotovite jasno obvestilo, ki pojasnjuje namen, obseg in obdobje hrambe posnetka
4. Dokumentirajte oceno zakonitega interesa, če se namesto na soglasje opirate na to podlago
5. Posvetujte se s predstavniki zaposlenih vsaj 30 dni pred uvedbo nadzora na delovnem mestu
6. Namestite vidne oznake za vsako namestitev video nadzora, in sicer dovolj daleč, da se ljudje lahko izognejo nadzorovanemu območju
7. Določite omejitve hrambe in ne presezite enega leta za posnetke CCTV oziroma šestih mesecev za posnetke na javnih mestih
8. Izvedite DPIA, preden uvedete kateri koli sistematičen program nadzora zaposlenih, kot to zahteva 35. člen GDPR
9. Imenujte pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, če vaša organizacija izvaja obsežen sistematičen nadzor
10. Registrirajte svoje dejavnosti obdelave in vodite evidence, kot to zahteva 30. člen GDPR
11. Kršitve varstva podatkov prijavite Informacijskemu pooblaščencu v 72 urah
12. Presojajte orodja za snemanje z umetno inteligenco glede na 5. člen Akta EU o umetni inteligenci (prepovedani sistemi), preden jih uvedete; če se uporabljajo funkcije za ustvarjanje globokih ponaredkov, vzpostavite postopke razkritja po 50. členu pred rokom izvršljivosti 2. avgusta 2026

Pregledna tabela kazni

Ključne razlike v primerjavi s sosednjimi državami

Slovenski zakoni o snemanju v primerjavi s sosedami izstopajo na več načinov:

• Avstrija ima podobno zgrajeno določbo kazenskega zakonika (120. člen): udeleženec, ki snema lastni pogovor, samodejno ne stori kaznivega dejanja, razkritje ali uporaba posnetka proti drugi osebi pa ločeno zahteva soglasje, kar ustvarja rezultat soglasja ene strani za snemanje, primerljiv s slovenskim
• Hrvaška po svojem kazenskem zakonu zahteva soglasje vseh strani (144. člen ureja podobna kazniva dejanja prisluškovanja in kršitve tajnosti komunikacij); če to branje drži, je Hrvaška strožja od slovenskega pravila za snemanje udeležencev, čeprav je mehanizem izvrševanja podoben modelu kazenske ovadbe
• Italija za udeležence pogovora dopušča soglasje ene same strani, podobno kot slovensko pravilo za udeležence
• Madžarska pri zasebnem snemanju uporablja model soglasja ene strani, podobno kot Slovenija
• Srbija (soseda zunaj EU) po 143. členu svojega kazenskega zakonika uporablja model soglasja ene strani, podoben slovenskemu pravilu za snemanje udeležencev, kljub temu da ni članica EU

Podjetja, ki poslujejo čezmejno v srednji Evropi, ne smejo domnevati, da pravila ene države veljajo tudi v drugi. Slovenski ozek element namena zlorabe pri snemanju udeležencev pomeni, da priložnostno osebno snemanje samodejno ni kaznivo dejanje, takoj ko pa je posnetek deljen, objavljen ali uporabljen proti drugi strani, nastopita tako kazenska kot GDPR odgovornost, zato naj čezmejni poslovni klici še vedno privzeto temeljijo na predhodnem obvestilu in soglasju vsakega udeleženca, da ostanejo skladni s pravili vseh jurisdikcij hkrati.