Zakoni o razžalitvi časti v Sloveniji: civilna in kazenska odgovornost ter obrambe

V Sloveniji je razžalitev čast tako kaznivo dejanje kot civilnopravna kršitev. Kazenski zakonik (KZ-1) čast in dobro ime opredeljuje kot kazniva dejanja v členih od 158 do 162, ki zajemajo žalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev in krivo ovadbo, medtem ko Obligacijski zakonik oškodovancu omogoča uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Ali je razžalitev časti v Sloveniji civilna, kazenska ali oboje?

Gre za oboje. Slovenija v Kazenskem zakoniku (KZ-1), v poglavju o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, v členih od 158 do 162, ohranja klasičen kontinentalni nabor kaznivih dejanj zoper čast. Ta zajemajo žalitev (razžalitev), obrekovanje (obrekovanje), žaljivo obdolžitev, zlonamerno krivo ovadbo kaznivega dejanja in očitanje kaznivega dejanja. Ob tem Obligacijski zakonik (OZ) poseg v čast, dobro ime ali poslovni ugled pravne osebe obravnava kot civilnopravno kršitev, ki oškodovani stranki omogoča zahtevati odškodnino za nepremoženjsko škodo in druge oblike pravnega varstva. Ena sama neresnična izjava lahko torej hkrati privede tako do zasebne kazenske tožbe kot do civilne tožbe za odškodnino.

Kaj šteje za kaznivo razžalitev časti po KZ-1?

Slovensko pravo razlikuje več kaznivih dejanj. 158. člen (žalitev) zajema žalitev druge osebe in določa denarno kazen ali zapor do treh mesecev, ki se poveča na do šest mesecev, kadar je storjena prek tiska, radia, televizije ali drugih medijev. 159. člen (obrekovanje) zajema trditev ali širjenje dejstva o drugi osebi, za katerega storilec ve, da je neresnično, in ki lahko škoduje njeni časti ali dobremu imenu, kaznivo z denarno kaznijo ali zaporom do šest mesecev, oziroma do enega leta prek medijev. 160. člen (žaljiva obdolžitev) zajema trditev ali širjenje neresnične izjave o drugi osebi, ki lahko škoduje njeni časti ali dobremu imenu, z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev, oziroma do šest mesecev prek medijev. Nadaljnji členi urejajo zlonamerno krivo ovadbo kaznivega dejanja in očitanje kaznivega dejanja.

Pozor: Kazni se poostrijo, kadar je kaznivo dejanje storjeno prek medijev, Svet Evrope in Mednarodni tiskovni inštitut pa sta Slovenijo pozvala k odpravi kaznivosti razžalitve časti in opozorila, da država v tem pogledu zaostaja za več sosednjimi državami, ki so ta kazniva dejanja že dekriminalizirale.

Katere obrambe in privilegiji se uporabljajo?

Osrednjega pomena so resničnost, dobra vera in legitimen kontekst. Kar zadeva žalitev po 158. členu, Kazenski zakonik določa, da dejanje ni kaznivo, kadar je izraženo v znanstvenem, literarnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri opravljanju uradne dolžnosti, v novinarskem delu, pri obrambi pravice ali pri varovanju upravičenih koristi, razen če način izražanja ali druge okoliščine kažejo na namen zaničevanja. Pri kaznivih dejanjih, vezanih na dejstva, oseba, ki dokaže resničnost žaljive trditve, praviloma ni odgovorna, slovenska sodišča pa presojajo tudi, ali je imel storilec razumne razloge, da je verjel v resničnost izjave. 169. člen izključuje protipravnost izjav, danih pri obrambi pravice ali pri varovanju upravičenih koristi v postopkih ali sporih. Sodišča uporabljajo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki od javnih osebnosti zahteva, da prenesejo širšo kritiko.

Kakšna pravna sredstva in odškodnine so na voljo?

Na civilnopravnem področju Obligacijski zakonik osebi, katere čast ali dobro ime je bilo prizadeto, omogoča zahtevati odškodnino za nepremoženjsko (nematerialno) škodo, poleg morebitne premoženjske škode. Povrnljiva škoda lahko vključuje povzročitev duševnih bolečin, pri pravni osebi pa tudi omadeževanje njenega poslovnega ugleda. Slovensko pravo ne določa fiksne zakonske zgornje meje za nepremoženjske odškodnine; namesto tega sodišče znesek določi na podlagi dejstev in predloženih dokazov, ob upoštevanju teže in okoliščin kršitve. Oškodovanec lahko poleg tega zahteva odstranitev škodljive vsebine, objavo sodbe ali popravka ter odredbo o prenehanju protipravnega ravnanja. V kazenskem postopku lahko sodišče dodatno odredi objavo sodbe.

Kakšen je zastaralni rok?

Za civilne odškodninske zahtevke Obligacijski zakonik določa splošni zastaralni rok treh let od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za osebo, ki jo je povzročila (subjektivni rok), z objektivnim rokom petih let od nastanka škode. Oškodovanec naj v teh rokih ukrepa, da ohrani denarni zahtevek. Ker se kazniva dejanja zoper čast preganjajo po zasebni tožbi, mora oškodovanec upoštevati tudi kratek rok, ki velja za vložitev zasebne kazenske ovadbe, ta rok pa teče od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Civilni in kazenski rok se razlikujeta, zato je treba vsako pot preveriti posebej.

Kako se obravnava spletna razžalitev časti?

Kazniva dejanja zoper čast po KZ-1 in določbe Obligacijskega zakonika veljajo tudi za izjave, objavljene na spletu, vključno na družbenih omrežjih, v ocenah in v komentarjih, strožje medijske kazni pa lahko veljajo za širše dostopne spletne objave. Ker je Slovenija članica Evropske unije, odgovornost posrednikov sledi pravu EU (okvir e-poslovanja, zdaj nadgrajen z Aktom o digitalnih storitvah): ponudnik gostovanja praviloma ni odgovoren za vsebino uporabnikov, za katero ne ve, lahko pa je odgovoren, če po ustreznem obvestilu ne ravna hitro pri odstranitvi ali onemogočanju dostopa do očitno protipravne vsebine. Zadeva Evropskega sodišča za človekove pravice Delfi AS proti Estoniji, odločena po isti konvenciji, ki zavezuje Slovenijo, ponazarja, da so lahko spletni portali v določenih okoliščinah odgovorni za očitno protipravne uporabniške komentarje.

Pozor: Ponovno deljenje ali posredovanje objave druge osebe, ki vsebuje razžalitev, lahko pomeni širjenje izjave in ustvari odgovornost, ločeno od odgovornosti prvotnega avtorja.

Kako v Sloveniji vložite tožbo zaradi razžalitve časti?

Obstajata dve poti. Za kazniva dejanja zoper čast oškodovanec vloži zasebno kazensko tožbo neposredno pri pristojnem sodišču, saj teh kaznivih dejanj ne preganja državni tožilec; posebna novela je tudi žalitev in razžalitev časti uradnih oseb usmerila v zasebni pregon. Za civilni zahtevek oškodovanec toži pred rednimi civilnimi sodišči po Obligacijskem zakoniku, pri čemer zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, odstranitev vsebine, objavo sodbe in prepovedno odredbo. Slovenija je v začetku leta 2026 sprejela ukrepe proti strateškim tožbam za utišanje javnosti (SLAPP), namenjene varstvu novinarjev in govora v javnem interesu pred zlorabo tožb zaradi razžalitve časti. To so splošne informacije o slovenskem pravu in ne pravni nasvet za katero koli konkretno zadevo.